Coronini popsi recept

Roke gor vsi, ki obožujete čokoladne lizike! Kombinacija kave in čokolade gre direktno v <3! Preseneti svojo boljšo polovico s Coronini popsi sladico in uživaj še ti!

Recept

Sestavine:
Čokoladni biskvit 380g
Kokosovo smetano ali mascarpone 80g
Kava Coronini (espreso) 100ml
Čokolado za obliv (priporočam vsaj 65% kakava)
Lesene palčke za Cake popse (razpolovljena nabodalca za ražnjiče). Pripravi dve skodelici svoje najljubše Coronini kave, eno spiješ, drugo pa ohladiš. 😛 Biskvit nadrobi v skledo, dodaj kokosovo smetano (oz. mascarpone), ohlajeno kavo in pregneti. Masa mora biti taka, da iz nje lahko oblikuješ lepe kroglice v velikosti oreha. Po potrebi lahko dodaš malo smetane.
Nad vodno kopeljo stopi čokolado, vanjo pomoči vrh lesene palčke in jo zapiči v kroglico, postopek ponavljaj dokler ni vsaka kroglica na svoji palčki.
Nato kroglice postavi v hladilnik. Ko so ohlajene in prilepljene na palčke, vsako posebej potopi v čokolado, odcedi in postavi na pladenj ali zapiči v sitroporasto podlago, da se čokolada strdi. Po želji jih še okrasi, nato pa veselo ugrizni vanje.

Veselje zagotovljeno!

ptr

 

Recept za pripravo dalgona kave

Dalgona kava je najnovejši hit v svetu kave, in za vas smo pripravili enostaven recept, po katerem boste to kraljico instagrama lahko pripravili tudi sami. Vse uporabljene sestavine imate zagotovo že doma, tako da nimate izgovorov, da se priprave te okusne kave ne bi lotili takoj.

Za pripravo dolgona kave potrebujemo:

  • Coronini kavo
  • Sladkor v prahu
  • Ledene kocke (opcijsko)
  • Mleko

Postopek pa je naslednji:

  1. Skuhajte večjo količino kave – v kafetieri ali na turški način, vendar je pri pripavi kave na turški način potrebno kavo še filtrirati
  2. Kavno kuhajte v loncu, tako da večina vode izpari, in kava postane gosta
  3. V drugo posodo dajte sladkor v prahu, in vanjo dodajte zgoščeno kavo
  4. Zmes mešajte dokler ne postane svetlo rjave barve in goste kremaste teksture
  5. V kozarec dajte ledene kocke (opcijsko) in dodajte mleko (mrzlo ali toplo)
  6. Z žličko dodajte v kozarec kavno kremo, po vrhu pa lahko posujete še kakav ali čokolado v prahu
  7. Poslikajte :), premešajte, in uživajte

Da bo postopek priprave še bolj razumljiv, smo za vas pripravili še ta video:

 

Vrste kave

Tako kot pri sadju, zelenjavi čaju itd. tudi pri kavovcu ne obstaja samo ena vrsta kave. Na svetu obstaja veliko različnih vrst kave, več kot 120 različnih vrst, če smo natančni, vendar pa sta samo dve (potencialno tri) načrtno gojene za kavo, kot jo pijemo: coffea arabica (arabika), coffea canephora (robusta) in ponekod še coffea liberica (liberika).

Približno 70% svetovne proizvodnje kave predstavlja arabika, večino preostalega dela pa robusta, katere največji proizvajalec je Vietnam, ki jo proizvede približno polovico.

Kot nakazuje že ime, je robusta bolj odporna na razne bolezni, kar je delno posledica večje vsebnosti kofeina, ki v kavnih zrnih deluje kot pesticid. Robusta tudi obileneje obrodi v primerjavi z arabiko, vendar so zrna robuste manjša ter imajo močnejši in manj zaželjen okus.

Arabika in robusta imata še veliko različnih podvrst, tukaj pa se bomo posvetili samo nekaterim podvrstam arabike. Večino podvrst arabike predstavljajo križanci ali mutacije dveh glavnih vrst: typica in bourbon. Typica je vrsta arabike, ki so jo najprej prenesli iz Etiopije v Jemen, in od tam naprej v Indijo. Leta 1718 so kavo vrste typica iz otoka Java prepeljali na francoski otok Bourbon (današnji Reunion), kjer je ta vrsta mutirala, in nastala je podvrsta arabike imenovana bourbon. Od tam so jo kasneje preko Francije prepeljali v Južno Ameriko, kjer so se z mutacijami in križanjem razvile še dodatne podvrste te kave.

Nekatere povrste bourbona ter typice so naslednje:

  • Caturra: mutacija vrste bourbon, ki se je pojavila v Braziliji okrog leta 1930.
  • Catura: križanec med vrstama caturrra in timor. Njena značilnost je, da je zelo odporna na različne bolezni, zaradi česar so jo začeli množično gojiti v latinski ameriki v osemdesetih letih 20. stoletja. Ker pa je timor križanec med arabiko in robusto, okus cature ni tako kvaliteten.
  • Mundo novo: križanec med vrstama bourbon in typica
  • Catuai: križanec med caturo in mundo novo. Vrsta je zelo odporna na bolezni, ter bogato obrodi.
  • Maragogype: mutacija vrste typica, ki so jo odkrili v Braziliji. Maragogype obrodi zelo velika zrna kave, zaradi česar je ta vrsta znana tudi kot slonova kava (elephant coffee)
  • Pacamara: zelo iskana vrsta kave, ki je križanec med maragogype in pacas. Ta križanec je bil ustvarjen v El Salvadorju. Ker je križanec kave maragogype, ima tudi ta podvrsta zelo velika kavna zrna, ki so v povprečju dvakrat večja od kave vrste bourbon
  • Geisha: mutacija vrste typica, ki naj bi izvirala iz Etiopije, od kjer je preko Tanzanije prišla v Kostariko, najbolj pa se to vrsto trenutno povezuje s Panamo. Zaradi izvrstnega okusa je zelo zaželjena med ljubitelji kave

Pomen pravilnega mletja kave

Kvaliteten, pravilno vzdrževan in nastavljen kavni mlin je pri večini barov in ponudnikov kave neupravičeno zanemarjen dejavnik pri pripravi vrhunske kave. Večina se posveča samo kavnemu aparatu, vendar pa je kavni mlin in pravilno mletje kave prav tako (ali pa še bolj) pomemben faktor, ki določa okus končnega izdelka.

Mlini slabe kvalitete, ter taki z iztrošenimi in topimi noži, ki meljejo kavo, proizvajajo mleto kavo, ki ni konsistentne velikosti, kar povzroča nekonsistentno ekstrakcijo kave ter kislost ali grenkost v okusu kave. Zato so občasne menjave nožev pomembne.

Pomembno je tudi, da je pri kavnem mlinu mogoče dovolj natančno nastaviti ravno pravo debelino mletja. Različni načini priprave kave sicer zahtevajo različno debelino mletja (po vrsti od najbolj finega do najbolj grobega mletja našteto spodaj), vendar pa pri vseh nepravilna debelina mletja povzroča slabši okus kave. Pri pripravi espressa na kavnem aparatu npr. preveč fino mleta kava predstavlja oviro za prehajanje vode skoznjo, zato to opazimo kot počasno kapljanje kave iz ročke na kavnem aparatu, ter previsoko ekstrakcijo, posledično pa grenak okus. Na drugi strani pa preveč grobo mleta kava omogoča prehitro prehajanje vode, močan curek iz ročke kavnega aparata, ter premajhno ekstrakcijo, posledično pa kisel in voden okus. Nastavljanje pravilne debeline, pri kateri za pripravo espressa potrebujemo cca 25 sekund, kar je pri večini kav optimalen čas, ki zagotavlja optimalno ekstrakcijo, torej zahteva natančnost in tudi nenehno spreminjanje nastavitev, glede na zunanje pogoje, svežino kave v mlinu itd.

Optimalna debelina mletja kave za različne načine priprave (od najbolj finega do najbolj grobega mletja):

  • Turška kava
  • Espresso
  • i. kafetiera
  • Sifon, pourover
  • Chemex
  • French press

Mlini s premajhno kapaciteto mletja se hitreje pregrejejo, kar lahko negativno vpliva na olja v kavi in aromo, zato je primerna velikost oz kapaciteta mlina za dano porabo kave pomemben dejavnik pri izbiri in nakupu kavnega mlina.

Ko je kava enkrat zmleta je bolj izpostavljena oksidaciji, ter tako začne hitro izgubljati na kvaliteti in aromi. Po nekaterih podatkih naj bi zmleta kava v samo 15 minutah po mletju izgubila kar 60% svoje arome. Zato je pomembno, da se kave ne melje na zalogo, pač pa jo je bolje zmleti le toliko, kot jo trenutno potrebujemo, tik preden jo potrebujemo, ali pa vsaj imeti samo manjšo zalogo, ki jo lahko porabimo v roku nekaj minut, največ ur.