Pomen pravilnega mletja kave

Kvaliteten, pravilno vzdrževan in nastavljen kavni mlin je pri večini barov in ponudnikov kave neupravičeno zanemarjen dejavnik pri pripravi vrhunske kave. Večina se posveča samo kavnemu aparatu, vendar pa je kavni mlin in pravilno mletje kave prav tako (ali pa še bolj) pomemben faktor, ki določa okus končnega izdelka.

Mlini slabe kvalitete, ter taki z iztrošenimi in topimi noži, ki meljejo kavo, proizvajajo mleto kavo, ki ni konsistentne velikosti, kar povzroča nekonsistentno ekstrakcijo kave ter kislost ali grenkost v okusu kave. Zato so občasne menjave nožev pomembne.

Pomembno je tudi, da je pri kavnem mlinu mogoče dovolj natančno nastaviti ravno pravo debelino mletja. Različni načini priprave kave sicer zahtevajo različno debelino mletja (po vrsti od najbolj finega do najbolj grobega mletja našteto spodaj), vendar pa pri vseh nepravilna debelina mletja povzroča slabši okus kave. Pri pripravi espressa na kavnem aparatu npr. preveč fino mleta kava predstavlja oviro za prehajanje vode skoznjo, zato to opazimo kot počasno kapljanje kave iz ročke na kavnem aparatu, ter previsoko ekstrakcijo, posledično pa grenak okus. Na drugi strani pa preveč grobo mleta kava omogoča prehitro prehajanje vode, močan curek iz ročke kavnega aparata, ter premajhno ekstrakcijo, posledično pa kisel in voden okus. Nastavljanje pravilne debeline, pri kateri za pripravo espressa potrebujemo cca 25 sekund, kar je pri večini kav optimalen čas, ki zagotavlja optimalno ekstrakcijo, torej zahteva natančnost in tudi nenehno spreminjanje nastavitev, glede na zunanje pogoje, svežino kave v mlinu itd.

Optimalna debelina mletja kave za različne načine priprave (od najbolj finega do najbolj grobega mletja):

  • Turška kava
  • Espresso
  • i. kafetiera
  • Sifon, pourover
  • Chemex
  • French press

Mlini s premajhno kapaciteto mletja se hitreje pregrejejo, kar lahko negativno vpliva na olja v kavi in aromo, zato je primerna velikost oz kapaciteta mlina za dano porabo kave pomemben dejavnik pri izbiri in nakupu kavnega mlina.

Ko je kava enkrat zmleta je bolj izpostavljena oksidaciji, ter tako začne hitro izgubljati na kvaliteti in aromi. Po nekaterih podatkih naj bi zmleta kava v samo 15 minutah po mletju izgubila kar 60% svoje arome. Zato je pomembno, da se kave ne melje na zalogo, pač pa jo je bolje zmleti le toliko, kot jo trenutno potrebujemo, tik preden jo potrebujemo, ali pa vsaj imeti samo manjšo zalogo, ki jo lahko porabimo v roku nekaj minut, največ ur.

V katerih državah raste kava?

Za večino morda presenetljivo, vendar kavo goji več kot tretjina vseh držav na svetu. Ta podatek nas verjetno preseneti še posebej zato, ker v Evropi oz tudi bližnji okolici Evrope, kava ne raste. Zato pa jo najdemo v večini držav v tropih, od Srednje in Južne Amerike, Afrike, Azije do Oceanije. Vzrok za to so pogoji, ki jih kava potrebuje za rast. Kava potrebuje letno količino padavin med 1500 in 3000mm. Kava vrste robusta lahko raste na nadmorski višini med 0 in 800m, ter potrebuje povprečno letno temperaturo med 24 in 30 stopinj celzija, medtem ko arabika ponavadi raste na višjih nadmorskih višinah, za njeno rast pa je idealna povprečna letna temperatura med 15 in 24 stopinj celzija.

Največja proizvajalka kave na svetu je Brazilija, ki je največja proizvajalka kave že zadnjih 150 let, letno pa proizvede približno 2,8 milijonov ton kave. Njena dominacija se sicer zmanjšuje, saj je leta 1920 proizvedla kar 80 odstotkov vse svetovne kave, medtem ko je v današnjih časih proizvede približno 35%. Nekoliko manj znan je drugi največji proizvajalec kave, in sicer Vietnam, katermu sledita Kolumbija in Indonezija.

10 držav, ki proizvajajo največje količine kave na svetu, je naslednjih:

  1. Brazilija
  2. Vietnam
  3. Kolumbija
  4. Indonezija
  5. Etiopija
  6. Indija
  7. Honduras
  8. Peru
  9. Uganda
  10. Mehika

Širjenje kave v Evropo

Kava je v Evropo najprej prišla preko Apeninskega polotoka, natančneje skozi živahno trgovsko življenje Beneške republike, ki je iz arabskega sveta severne Afrike in Bližnjega vzhoda pripeljala mnoge izdelke in dobrote, med drugim tudi kavo. Sprva so jo predstavili premožnim meščanom Benetk in jim jo tudi zelo drago zaračunali, kasneje se je začel čudežni črni napitek širiti tudi v druge dele Evrope. Novost pa ni bila povsod sprejeta odprtih rok, veliko je bilo skepticizma in strahu, kave se je prijel vzdevek »grenak Satanov napitek«, cerkveni predstavniki so se zgražali tudi nad dejstvom, da je bila kava priljubljena v muslimanskem svetu. Tudi beneška cerkvena oblast je kavo obsodila, polemike so bile tako razsežne, da je moral posredovati sam papež. Tako je leta 1615 Papež Klement VIII obiskal Benetke in ker vsem pritiskom navkljub, naj kavo obsodi, ni želel tako hitro sprejeti sprejeti odločitve, se je opogumil, da bo kavo tudi sam poskusil. Kava, ki so mu jo pripravili, mu je bila tako všeč, da ji je dal papeško odobritev, češ, da je ta »hudičeva pijača« tako okusna, da bi bilo najbolje ukaniti hudiča z njenim krstom in posvetitvijo. Šele tedaj se je začela kava v Evropi hitreje uveljavljati in je hitro postala center družabnega življenja v večjih mestih.

V naši neposredni bližini je prišlo še do enega zgodovinskega dogodka. V bitki za Dunaj, ki se je odvila leta 1683, so se spopadle cesarske čete Leopolda I, podkrepljene s poljskimi, saškimi in južnonemškimi enotami, pod poveljstvom poljskega kralja Jana III in premagale Osmanske čete pod poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafe. Poraz pa ni prinesel zgolj ponovnega vzpona Avstrije med evropske velesile, poljski častnik ukrajinskega rodu Jerzy Franciszek Kulczycki je v zalogah turške vojske odkril zrnje kave, ustanovil je tudi eno prvih kavarn na Dunaju z imenom »Hiša pod modro steklenico« (Hof zur Blauen Flasche). Kavo so stregli oblečeni v turške noše in oblačila, zraven pa so dodali tudi mleko, česar turki niso poznali, je pa vodilo v širjenje in popularizacijo pitja kave.

Kava je med leti 1600 in 1890 začela nadomeščati druge jutranje pijače ob zajtrku. Še iz rimskih časov je bil razširjen v vino namočen kruh, britanski vojaki so pili čaj z rumom, američani so imeli najraje fermentiran jabolčni mošt (cider), nemci pa so si radi privočili pivsko juho.

Tisti, ki so dan začeli s skodelico kave namesto z alkoholom, so namreč opazili, da so v dan vstopili bolj polni energije in so bili zato bolj produktivni in učinkoviti. V tem obdobju, ko se je kava razširila od pijače najvišjega sloja prebivalcev, do vsesplošno razširjenega napitka, je očitno rešila dotlej v alkoholu se utapljajoči evropski kontinent. Kaj kmalu se je začelo dogajati, da so začeli kavo in njene učinke tudi zlorabljati. Med in po industrijski revoluciji je izkoriščane in slabo plačane delavce v tekstilni industriji včasih pokonci držala samo kava, saj je bila topla in poživljajoča.

Kava se je v tem času razširila tudi v Novi svet, v Ameriko.